Zaporni ventiliinGlobinski ventiliso relativno pogosto uporabljeni ventili. Pri izbiri zapornega ventila ali krogličnega ventila je večini uporabnikov težko pravilno presoditi. Kakšna je torej razlika med krogličnim ventilom in zapornim ventilom ter kako ga izbrati v praksi?
Na splošno se za izbiro ventilov pri načrtovanju cevovodov zaporni ventili običajno uporabljajo v tekočih medijih, zaporni ventili pa v plinastih medijih. Tako kroglični ventili kot zaporni ventili so obvezno tesnilni ventili. Oba potiskata disk in sedež ventila, da tvorita tesnilo z vrtenjem ventila, namesto da se za doseganje tesnjenja zanašata na tlak medija, kot je to pri krogličnih ventilih. Razlika med krogličnim ventilom in zapornim ventilom ter razlika med njuno uporabo in dimenzijami: Konstrukcijska dolžina zapornega ventila, to je dolžina med površinama prirobnice, je krajša od dolžine zapornega ventila; višina vgradnje in višina odpiranja zapornega ventila sta manjši od višine zapornega ventila. Čeprav gre za kotne hode, je višina odpiranja zapornega ventila le polovica nazivnega premera, čas odpiranja je zelo kratek, višina odpiranja ventila pa je enaka nazivnemu premeru.
Razlika v smeri pretoka medija: zaporni ventil je dvosmerni tesnilni ventil, ki lahko doseže tesnjenje v obeh smereh, pri čemer ni zahteve glede smeri namestitve. Zaporni ventil ima strukturo v obliki črke S. Zaporni ventil ima zahtevo glede smeri pretoka. Medij zapornega ventila z nazivnim premerom manjšim od DN200 teče od spodaj diska do vrha diska, medij zapornega ventila z nazivnim premerom manjšim od DN200 pa teče od zgoraj diska do ventila, pod loputo. Vendar pa električni zaporni ventil uporablja metodo dotoka od zgoraj ventilskega klokta. Ker večina zapornih ventilov teče od spodaj ventilskega lopute do vrha, se lahko učinkovito zmanjša navor odpiranja ventila in se izogne ​​​​vodnemu udaru, ki ga povzročajo vibracije odpiranja ventila. Razlika v upornosti medija za tekočino: ko je zaporni ventil popolnoma odprt, je celoten pretok skozi zaporni ventil prečen, brez upora, medij nima izgube tlaka, koeficient upornosti pretoka pa je le 0,08–0,12. Poleg tega je koeficient upornosti tekočine zapornega ventila 2,4–6, kar je 3–5-krat več kot koeficient upornosti pretoka zapornega ventila. Zato zaporni ventil ni primeren za delovne pogoje, ki zahtevajo izgubo tlaka medija.
Razlika v strukturi tesnilne površine: tesnilna površina zapornega ventila je pravokotna na cevovod. Če se nečistoče v mediju zadržijo na tesnilu, ko je ventil zaprt in tesnilo tesni, se tesnilna površina sedeža ventila in zaporni ventil zlahka poškodujeta. Tesnilna površina ima pri spuščanju zapornice brisalni učinek, ki omogoča pranje medija, zato je poškodba tesnilne površine zaradi nečistoč medija veliko manjša.